Majiwa 2015

Zbogom Majiwa!

Pa smo tu. Zadnji dan dela. V treh mesecih smo obravnavali kar 3035 bolnikov. Veliko smo se naučili in veliko smo naučili.
Vasica Majiwa nam bo ostala v posebnem spominu.

Preberi več ...

18:43 0

Do božiča teče še zadnji teden našega dela. Bolnikov je vsak dan več, saj nas hočejo vsi obiskati še pred našim odhodom. Delo je postalo zaradi tega izredno naporno, a ob koncu dneva je vsak trud poplačan. Z dobrim občutkom ali kokošjo.
Da naš trimesečni obisk ne bi za seboj pustil le zdravstvene oskrbe, smo poleg kirurških miz investirali tudi v police za bolniške kartone, kar je olajšalo iskanje in pospešilo naše delo, na kliniki pa pušča naš pečat in nekaj za naslednje odprave.

Nabito polna čakalnica ob 9h zjutraj.

Petra in njena nova žival.

Police I

Police II

Preberi več ...

18:41 0

Obisk sirotišnice

Po dogovoru z Mamo Obamo smo preteklo soboto preživeli v eni izmed sirotišnic, ki so pod okriljem njene organizacije.

Po enourni vožnji in iskanju sirotišnice smo, že malo naveličani, končno prispeli na cilj. Raztovorili smo medicinski material in zdravila ter leno začeli dan. Otroci so kapljali vsake toliko časa in kazalo je, da od tega dneva ne bomo imeli prav dosti.

Potem pa se je nenadoma pojavila dolga vrsta otrok, naša prisotnost se je spremenila v medijski dogodek z Mamo Obamo in guvernerko regije. Sledilo je pregledovanje in “zdravljenje” otrok pred kamero, slikanje, intervjuji in govor pred občinstvom. Povedali so nam namreč, da je proslava namenjena praznovanju dneva neodvisnosti. Na koncu smo sadili še drevesa. Pred kamerami seveda.

Proslavi in medijskemu pompu navkljub smo uspeli pregledati in zdraviti vse bolne otroke iz sirotišnice.

Petra navdušena nad medicinskimi problemi.

Matic nenavdušen nad medicinskimi problemi.

Fotodokumentiranje zdravljenja malarije se je že začelo.

Sledi Matejeva najljubša preiskava. Rektalni pregled, namreč. grin emoticon

Medicinska sestra Mateju: Samo ena napaka, pa boš videl ti rektalni pregled!

Dolga vrsta zagretih otrok, preden so ugotovili, da bodo nekateri deležni tudi injekcijske igle.

Petra začenja TV zdravljenje. Ljudje ponorijo.

Petra zdravi. Z nasmehom na ustih.

Nastala je huda gneča. Vsi so hoteli dobiti Petro v objektiv.

Pa še slikanje za v anale.

Ponovno za v anale.

Slikanje z guvernerko regije.

Petra je zahtevala VIP sedeže.

Govor za ljudstvo.

Mama Sarah Obama. Druge besede niso potrebne.

Mama Obama posadi drevo.

Potem ga je moral še Matej.

In Petra.

In Matic.

Preberi več ...

18:30 0

Mama Sarah Obama

Včeraj smo spoznali babico predsednika Baracka Obame. Mama Sarah Obama vodi sirotišnico le 30 minut stran od klinike v Majiwi. Seveda včerajšni obisk ni služil le zabavi, z mamo Obamo smo se dogovorili za ponoven obisk sirotišnice naslednjo soboto. Takrat bomo tja odšli s celotno ekipo, opremo in zdravili ter pregledali vse bolne otroke, ki so v njeni oskrbi.

Preberi več ...

19:43 0

Sindikalni izlet

Včeraj smo ekipo naše klinike peljali na sindikalni izlet, saj je le spočit in zadovoljen delavec tudi dober delavec. Načrt dneva je bil obisk t.i. Hypopointa ob Viktorijinem jezeru, od koder bi nas čoln popeljal do zbirališča povodnih konjev. Potek dogodkov je sledil Murphyjevim zakonom in kot nalašč smo ta dan s kombijem obtičali v blatu. Sledilo je veliko radovednosti, sedenja, komentiranja in pritiskanja. Seveda ni bilo vse zaman, saj se je naš nenapovedani postanek zgodil ravno poleg slovečih Kitmikai skal (beseda Kitmikai v jeziku luo pomeni skale prve žene). Minila je dobra ura in spet smo bili na poti.
Prispeli smo na cilj! Čoln že čaka, cena dogovorjena, a glej ga zlomka, huda nevihta je dokončno prekrižala naše načrte. Naša Petra, sedaj že vešča v jeziku swahili, je dejala: “hakuna matata!” in zaukazala odhod na kosilo.
Seveda v teh dveh mesecih Petra ni postala vešča le v jeziku swahili, sedaj skrbi za kopico podhranjenih otrok iz okoliških krajev, za katere s prevajalko Zipporo vsak teden pripravita t.i. porridge, jih stehtata in založita z mlekom.
Vsak dan v ambulanti je pester, do nas pridejo zlomi, otekli trebuščki, fižol v ušesih, kolena potrebna punkcije, malarija, kronične rane, povišan tlak, sladkorna bolezen, črevesni črvi in paraziti, itd..
Seveda ob koncu dneva še zmeraj ostane dosti energije za pospravljanje in urejanje naše hiške. Petra se je specializirala za pospravljanje pohištva in stvari, tako da je sedaj sobe možno slikati za katalog. Njen življenjski partner Matej skrbi za preproge. Nad njimi izživlja svojo jezo. Ker je jezen! Ker ga bolniki ne poslušajo!
Matic D. se z bolniki veliko boljše razume. Od njih dobi celo jajca. Ker jim drugače ne da zdravil.
No, šalo na stran, delo seveda poteka strogo profesionalno in v skladu z etičnimi načeli:)

V Afriki lahko avto odnese iz ovinka na blatni cesti v suhem vremenu.

Matic A. je dobro pomagal!

In še pomagal. Napel je vse mišice.

Ko so nekateri porivali, smo se drugi slikali pred Kitmikai skalami.

In sedeli.

In se slikali z vaškimi otroki.

In slikali vaške otroke.

Nepopisno veselje na obrazih ob prihodu na veličastni Hypopoint.

Polna čakalnica Matejevih bolnikov. Tistih, ki ga jezijo.

Petra, z nasmeškom iz reklamnega oglasa za lepotni studio, poskuša skrbeti za podhranjene otroke.

Tehtanje in obravnava podhranjenčkov.

Petra, z nasmeškom iz reklamnega oglasa za lepotni studio, in Zippora pripravljata porridge.

Marvin in njegova slavna mavčna obloga.

Matic D. punktira koleno.

Otekli trebušček, odkriti črevesni črvi.

Punkcija tekočine iz trebuščka.

Fižol iz ušesa oz. Matejevo vsakodnevno opravilo.

Petra je pospravila in uredila feng shui naše terase. Slike so za katalog.

Enaka usoda je doletela dnevno sobo.

Iz vseh zornih kotov.

Matej je jezen!

Matic D je vesel. Zaradi jajc. Ki jih je dobil v zameno za aspirin.
(šala, se razume)

Preberi več ...

19:37 0

Čakaj in pusti čakati

Počasi mineva polovica našega obiska v Majiwi, sami pa tukaj postajamo vse bolj domači. Začeli smo vlagati v našo kliniko - vaški mizar nam je izdelal t.i. kirurško mizo in mizo za inštrumente. Stvar je šla mimo razpisov, seveda. Čisti posel.

Deževje, ki je pravzaprav pričelo z našim prihodom, še ni pokazalo nikakršnih znakov predaje. Dežuje vedno več in vedno huje, kar je lahko včasih oziroma dostikrat moteče. A človek se navadi. Proti naravi se boriti ne da. :)

Da bi malo potolažili naše želje po kavi, smo kupili gorilnik, s pomočjo katerega nam Matic A. pričara pravo kavno doživetje. Kot čarodej.

Obvladali smo tudi veščino vožnje z javnim prevozom, tj. s kombiji registriranimi za 9 ljudi, a uporabljanimi za prevoz do 22 ljudi. In 1 kokoši. :)

Glavno spoznanje pa na koncu prinese vsakodnevno življenje in opravki, ki našemu trudu navkljub ostaja drugačno od tistega, ki ga sami tako dobro poznamo. Počasno, umirjeno in predvsem potrpežljivo. V tukajšnih koncih vsak proces traja pač dlje in zahteva več energije. Mogoče je slednje vzrok, mogoče le posledica. Tega ne vemo. Na koncu smo sami pri sebi spremeni rek “živi in pusti živeti” v “čakaj in pusti čakati”. :)